Sedaj že poznaš osnove tako, da se bomo sedaj premaknili na težje koncepte, kot so funkcije, ponavljanje in knjižnice (API), ki so uporablene za različne zahtevnejše stvari, kot obdelava slik, zvoka in umetna inteligenca, a se v njih ne bomo poglabljali.

PONAVLJANJE

Zastavimo problem. Recimo da bi želel napisati program, ki bo izpisal 1000 zaporednih številk. To lahko dosežemo na dva načina. Prvega že poznamo. Ta bi izgledal nekako tako:

print (“1”)
print (“2”)
print (“3”)

Sedaj bomo prešli na koncept ponavljanja. To lahko dosežemo na več načinov. Glavni metodi uporabljata for in while zanki. For zanko se uporablja ko hočemo iti čez vse elemente neke skupine, kot so v našem primeru števila od 1 do 1000.

for x in range (1000):
      print (x)

Črka x predstavlja spremenljivko, ki bo shranjevala trenutno število, ki nam ga bo program izpisal. Za spremenljivko napišemo in range() in v oklepaj ustavimo kolikokrat hočemo, da se ukazi v zanki ponovijo. Ukaze v spremenljivke ločimo od ostale kode s tem, da jo premaknemo za 4 presledke oz. en tab.

FUNKCIJE

Recimo da pišeš kompleksnejši program, in hočeš isti del kode izvajati iz večih odeskov programa. Zato uporabljamo funkcije. Funkcijo deklareramo z besedo def ime_funkcije(). V oklepaje ustavimo parametre, ki jih hočemo uporabiti v funkciji.

Napisali bomo funkcijo, ki bo zmnožila 2 številki in nato izpisala rezultat. Return vrne vrednost na točko od kjer je bila funkcija poklicana.

def zmnoži (št1, št2):
      return št1 * št2

print (zmnoži (6, 9))

 

PREJŠNJA SNTRA
NASLEDNJA STRAN